Izplula je bogve kje in kdaj: že zdavnaj obledelo na kljunu ji krstno ime je in rojstni kraj. Čezenj izpisal z rokó je rumeno ali črno ali belo ASTRA bogve kdo in zakaj To naj bi zvezda torej bila če še latinsko kdo toliko ve ASTRA ZVEZDA tá stara barka, ki ji zdaj z jambora v kraški burji rumeno sonce plapola: ARGENTINIJA A mornarji na palubi ti so Japonci. Pritlikavi pepelnatih lic poševnih oči tuji molčečni v zamaščenih slanih platnenih pajacih na ograjo naslonjeni na tujo kraško obalo zro ko pridrve kamioni Interevrope in vozovi tovarne konzerv Delamaris cela kolona in zaškripljejo škripci zarožljajo verige napno se vrvi in zaječe in iz trebuha Zvezde vlečejo tuno in jo kot polena na kamione mečejo mrtvo slano suho in vsaka je kot goveje stegno kot krača in vsaka široko odpira gobec – takrat pred tedni ali meseci nekje v nekem oceanu je še zadnjič hlastnila po vročem sopuhu potem osteklenele so ji oči in se zastrmele velike in bele ki zdaj sežgane ugasle zro v mornarje v težake v turiste v hiše modre, rdeče v mandlje cveteče nad Semedelo v kamione Interevrope in v dimnike tovarne konzerv Delamaris Tri dni so težaki praznili trebuh ASTRE ZVEZDE potem se je olajšana dvignila na gladino morjá pa zarjula in izplula v megleno spet stran nazaj v ocean ASTRA ZVEZDA tá stara barka ...