SidihDeželskosodni, desetinski in vinogorski red kneževine Kranjske
fe.si4_field_titleAlternative:
Landgerichts- Zehend- vnnd Perkhrechtsordnung dises Fürstenthumb Crain
Ustvarjeno:
od konca 16. do 18. stoletja
Nosilec:
Rokopis je iz ročno izdelanega papirja, širina žic v situ variira od 27 do 30 mm. V vsej knjigi se pojavlja en sam vodni znak (brez protiznaka): || dvoglavi orel s krono in črko G na ščitku || velikosti 60 x 42 mm na listih : || i – predlist, že del prve lege || 1, 4, 5, 7, 8, 10, 13, 14, 15, 16 – deželski red za Kranjsko || 18, – Ordnung schöff und geschier ſambt dem Baurichter in Crain betreffendt || 22, 24, 26 – Zehendt Ordnung diſes Fürſtenthumbs Crain ſo Anno 1551 auſgang͠e (začetek tega besedila na fol. 20) || 26, 28 – Zehendt Ordnung ... 1563 (začetek na fol. 26v) || 32, 34, 36, 37, 38 – Römiſcher auch zu Hungarn Vnnd Beſaimb Kunigkhlicher Maijeſtett Confirmation Vnd Beſtattigung des fürſtentumbs Stayer Bergkſrecht Buch: (začetek besedila na fol. 30v) || 41, 43, 44, 46, 49, 50, 52 – Goske bukve, Recljev prevod || 55, 57 – Veran Anſchlag in Crain || 59, 60, 61, 62, 63, 65, 70, 71, 73, 76 (foto!) – Der Haubtſtatt Laybach Berichts Ordnung || V podobni frekvenci se isti vodni znak pojavlja še skozi ves knjižni blok, tako do konca besedil na fol. 169 kakor naprej na nepopisanem delu do zadnjega lista v knjigi, fol. 263. Za datacijo znaka so na voljo naslednje primerjave: || V || Einederjevi || monografiji popolnoma enakega znaka ni; naš znak je tipološko in oblikovno najbolj podoben znakoma št. 571 in 573, oba sta iz Spodnje Avstrije; prvega Eineder datira 1578, papirnica Wels-Schafwiesen, drugega 1540–1640 v Kremsünster (plate 159–160; str. XX). || Še bolj je naš znak podoben nekaterim s konca 16. stoletja v zbirki WZMA, zlasti || AT4000-998_54 || in deloma || AT4000-998_53 || , ki sta oba datirana 1584; nahajata se v rokopisu gornjebavarskih deželnih redov v Innsbrucku || ULBT, Cod. 998 || , prepisanem leta 1584. || Za primerjavo z našim znakom je relevanten tudi znak št. 6, datiran 1584, nekoliko tudi št. 10, datiran 1610, v || Zbirki vodnih znakov || A. Zadnikarja, SI AS 1935. || Železotatninsko črnilo je zaradi debelejših potez peresa v verzalkah mestoma razjedlo naslove. Listi 40 do 54 z besedilom Gorskih bukev so videti bolj obrabljeni in nekoliko temnejšega odtenka, kar je posledica uporabe, ni pa videti sledi poseganja v obstoječo vezavo. || 305 || 195 || 35 || Rokopis je bil foliiran v arhivu s strojnim številčenjem od 1 do 171; prednji list (i), že del prve lege, ni vključen v to številčenje; od 172 do konca (263) je dodano številčenje s svinčnikom. || Prepise je pripravilo več rok, prepis Gorskih bukev s konca 16. stoletja je pripravila ena roka. || Rokopis je restavriran. Verjetno je bil vezan potem, ko je bil vsaj večji del prepisov že vpisan na lege pol, verjetno v začetku 17. stoletja ???. Bogato izdelane in okrašene platnice so sočasne, morda starejše: platnice in hrbet velikosti 322 x 205 x 50 mm z dvema kovinskima zapiračema (delno obnovljena) so prevlečeni z svetlorjavim, rumenkastim usnjem, prvotno belim (A. Koblar omenja še l. 1899 "beloustrojeno svinjsko usnje"), z bogatim hladno tiskanim dekorjem: vitičje, cvetlični vzorci in podobe evangelistov (kar dopušča domnevo o predhodni rabi platnic za starejšo sakralno knjigo).
Opis:
Deželskosodni, desetinski in vinogorski redi kneževine Kranjske so izšli v letih 1535, 1543, 1551, 1573 in pozneje. Rokopis vsebuje mdr. sodni red Ljubljane, policijski red spodnjeavstrijske dežele iz leta 1552 ter še nekatere pravno-upravne akte za Štajersko in Koroško, vse v prepisih iz časa od konca 16. do 18.stol. Na listih 40–54 je zapisano najstarejše ohranjno slovensko besedilo Gorskih bukev. Po gorskegem redu za Štajersko, izdanem v nemščini leta 1543, je slovenski prevod pripravil leta 1582 Andrej Recelj, vikar na Raki pri Krškem, verjetno cistercijan. Vinogorski red ureja podložniško razmerje pri zajmu (zakupu) vinogradov in razmerja med sogorniki (zakupniki) po gorskem pravu. Ker podrobneje kodificira starejša, dolgo uveljavljena pravna razmerja in ker podoben vinogradniški red na Kranjskem uradno ni bil sprejet, so ga smiselno uporabljali tudi v drugih slovenskih deželah. Recljev zapis Gorskih bukev je najstarejši ohranjeni zapis zakonskega besedila v slovenskem jeziku. V naslovu se Recelj sklicuje na vsaj eno starejše slovensko besedilo Gorskih bukev ( iznov v slavenski jezik iztolmačan ), kar potrjuje kontinuirano veljavo te pravne ustanove med Slovenci. Ohranjeni zapis je eden od poznejših prepisov Recljevega izvirnika. Neznani plemiški zbiratelj si je dal za zbirko deželskih redov pripraviti lege s skupaj 264 listi enakega papirja. Pisar je besedila prepisoval najprej na nevezane pole. Besedila so bila vpisana konsekutivno, npr. desetinski red iz leta 1573 (fol. 26v) in štajerski vinogorski red (30v) se začenjata kar na strani verso prejšnjega besedila v knjigi. Recljev zapis Gorskih bukev ima nemške marginalije na levi margini, tako da se na straneh recto (v vezani knjigi desna stran) ti pripisi nahajajo že v pregibu knjige, koder v zvezano knjigo ni več mogoče pisati. Podobno je v Štajerskem vinogorskem redu (30v–38v) 51 členov oštevilčenih na levi margini in segajo v pregib knjige, vpisani so bili lahko le pred vezavo knjige. Posamezne inicialke v naslovih na straneh recto, npr. inicialka W (Wir Ferdinandus, fol. 2r) ali M (Mi Ferdinandus, fol. 41r), segajo levo skoraj v veznik in bi jih bilo v že zvezano knjigo nemogoče vpisati. To se spremeni šele na fol. 90r: General de Anno 1625, kjer začne pisati druga roka. Tu se tudi poveča odmik leve margine, prazen rob na levi pisnega prostora je bistveno širši, ker so pisali v že zvezano knjigo. Med prejšnjim in tem delom sta ff. 88 in 89 v celoti nepopisana. Knjižni blok je popisan do folija 169, sledijo prazni listi do konca knjige (f. 263) Ves knjižni blok je sestavljen iz enakega papirja, narejenega ob koncu 16. stoletja.
Provenienca:
Arhiv Republike Slovenije
Prostorska lokacija:
Slovenija,Ljubljana
fe.si4_field_identifierOther:
SI AS 1073, Zbirka rokopisov, I-41r
rrss_ms_091
Identifikator:
http://hdl.handle.net/20.500.12325/1936
fe.si4_field_si4Type:
Intellectual entity
Datoteke
