SidihFoglarjeva pesmarica
Avtor:
Lovrenc Foglar
Ustvarjeno:
1757—1762
Nosilec:
papir || Na ohranjenih 57 listov (eden je še prilepljen na zadnjo platnico) je pisalo več rok, prva oz. glavna je roka Lovrenca Foglarja || 146 || 90 || Prvotnega številčenja ni, s svinčnikom vpisana komaj vidna sekundarna paginacija. || 7(-1) + 8 + 8 + 8 + 8 + 8 + 5(-1) + 5 + i || Rokopis sestavlja osem leg. Prvih šest snopičev je vsebovalo po 8 folijev (kvaternij), zadnja dva po 6 (ternij). Zadnji folij zadnje lege (i) je prilepljen na zadnjo platnico knjige. Manjkata dva folija, po eden v prvi in v sedmi legi. || Napisalo osem rok. || Lovrenc Foglar, Matija Vezjak, Jožef Glazer in pet anonimnih piscev. || Prednji list rokopisa je oblikovan z velikimi, okrasno izpisanimi črkami z rdečim in črnim črnilom. Matija Vezjak (Bezjak) in Lovrenc Foglar sta svoje zapise končala z okrasnimi monogrami Jezusovega in Marijinega imena. || Zbornik je vezan v platnice iz lesenih deščic, prevlečene z rjavim usnjem; zapirača sta odpadla, eden je še priložen rokopisu v škatli.
Opis:
Foglarjeva pesmarica s srede 18. stoletja je najstarejši ohranjeni slovenski štajerski rokopis pesmi, saj so ga v nasprotju s Kalobskim večinoma napisali Štajerci. Vsebuje najstarejše marijinoceljske pesmi v slovenščini, štiri svetniške pesmi, pesem v čast Sveti trojici, dve pesmi z eshatološko vsebino, pesem o češčenju Jezusovega imena, postno spokorno pesem in pesem o ljubezni do Boga. Po jezikovnih značilnostih sodeč izvira iz vzhodnoštajerskega prostora. V rokopisu so omenjeni mesto Maribor, reka Drava in cerkev svetega Martina v Kamnici. Nekatere pesmi najdemo še v Pesmarici iz Gorij , Paglovčevi pesmarici, v Cerkvenih pesmih in molitvah , Maurerjevi pesmarici in Krebsovi pesmarici . Rokopis je vezan v zbornik, ki vsebuje tudi tri tiskane pesmarice: Primož Lavrenčič, Missionske catholish karshanske pejssme (1752); Ahacij Stržinar, Peissem Od teh velikih odpuſtikov (1744); Andohtlive pejsme (1756). Prvih deset pesmi v rokopisu je leta 1757 zapisal Lovrenc Foglar [Voglar], ki je verjetno ustvaril tudi naslovni list, saj bi začetnici L in V lahko nakazovali njegovo avtorstvo: (1) Pessem od Svete Troÿze ; (2) Ta druga pessem od boshje lubesni na visho peſme miſerere; (3) Ta treitia Pessem od Svetega gllaſa; (4) Ta zheterta Pessem od Divize Marie navisho o Maria polna gnade; (5) Ta druga pessem od Divize Marie peta pessem na visho od ovzhize; (6) Ta tretia Pessem od divize Marie ſheſta pessem; (7) Ta zheterta od Marie Pessem sedma vagventu od Mariae Divize; (8) Ta ossma Pessem od te prezhudeſshne Terolarſke divize svete Nottburge; (9) Ta deveita peissem od Marie Magdalene; (10) Ta deſſeta od vernih dush Pessem. Naslednje štiri pesmi je istega leta napisal Matija Vezjak/Bezjak/Bizjak (Matiaſ Weſiak): (11) Ta edenaiſta pessem Pessem od gnadlive matere; (12) Ta dvanaista pessem od zhloveka zila nu kunza kak nevanoie; (13) Ta trinaiſta pessem od Adama nu Eive; (14) Ta shtirnaista pessem od ovzhize sgublene. Tretji pisec pesmi z naslovom (15) Pessem od Svetiga Iosepha se ni podpisal, nehal je tudi s štetjem pesmi, o času nastanka pa lahko sklepamo glede na abecedo, ki jo je ista roka zapisala na koncu pesmarice leta 1758. Prav tako neznani četrti pisec je avtor dveh Marijinih pesmi, in sicer (16) Slovo od Marie ter (17) Eno Marie Zelsko. Sledi svetniška pesem (18) od S. Urshe na visho od S. Angela Varoha neznanega avtorja. Pesmi so bile verjetno zapisane med letoma 1758 in 1760. Naslednje štiri marijinoceljske pesmi je napisal Jožef Glazer leta 1760, ki se je podpisal kot učitelj (ludimagister) pri Gornji sveti Kungoti. Po letu 1761 je bil učitelj in organist pri sv. Petru (Malečnik). Pesmi si sledijo po naslednjem vrstnem redu: (19) Ena Nova Peiſsem od Mario Zellarze; (20) Druga peiſsem od Maria Zellarze; (21) Tretja Peiſsem od Mario Zellarze; (22) Zheterta Peiſsem od Mario Zellarze. Naslednji dve pesmi sta pisali dve različni roki brez podpisa: litanijska pesem (23) O Bog otsha, Sin, Duh Sveti; marijinoceljska pesem (24) Pred tvoÿ thron mi pokleknemo. Slednja se konča z letnico 1762 in latinskim zapisom Domine deus pater (Gospod Bog Oče). Na koncu rokopisa najdemo abecedo, števila od ena do dvajset ter letnico 1758, kar ustreza pisavi tretjega pisca.
Provenienca:
Narodna in univerzitetna knjižnica
Prostorska lokacija:
Slovenija,Ljubljana
fe.si4_field_identifierOther:
R 281102
rrss_ms_123
Identifikator:
http://hdl.handle.net/20.500.12325/2171
fe.si4_field_si4Type:
Intellectual entity
Datoteke
