SidihDušna pomuč, to je perpovest, kaj duše v vicah trpe
fe.si4_field_titleAlternative:
Duſchna pomuzh to je, prepoveſt, kaj duſche u' vizah terpe. Je drukano u Insbruk na tirolſkim per Janeſu Jachen u' letu 1638.
Ustvarjeno:
Konec 18. ali zgodnje 19. stoletje
Nosilec:
papir || Močnejši, rahlo porumenel papir z močno površinsko teksturo, zaradi ročne izdelave deloma nagrbančen. Razmik žic v situ od 27 do 30 mm. Vodnih znamenj ni zaslediti, razen na zadnjem veznem listu tik ob pregibu: || fragment vodnega znamenja: petlistni cvet velikosti cca. 12 x 12 mm || . || Skupaj 128 folijev in dva vezna lista. || 195 || 115 || Paginirano pravilno od 1 do 245; zadnjih šest strani kazala ni paginiranih. || Lege so iz kvaternijev, na več mestih so posamezni listi izrezani, paginacija pa teče pravilno. || Napisala ena roka. Lepopis, poudarjene baročne kapitekle v naslovih. Brez dodatkov drugih rok. || Vezano v kartonaste platnice, prevlečene z marmoriranim papirjem, hrbet prevlečen s krašenim rjavim usnjem. Okraski v usnju in karton pričajo, da je vezava iz 19. stoletja.
Opis:
Dušna pomuč je rokopis asketične vsebine, morda s konca 18., verjetneje z začetka 19. stoletja. Besedilo je prevedeno v slovenščino po baročni knjigi ??? ..., ki je bila izdana leta 1638 na Tirolskem. Rokopis je skoraj 200 let poznejšega nastanka od izvirne nemške baročne knjige. Gre za enega od slovenskih rokopisov iz razsvetljenske in janzenistične dobe, ki so bralcem ohranjali in posredovali starejša, tedaj uradno nezaželena ali prepovedana baročna besedila. V 24 poglavjih in več dodatkih se vrstijo poglavja o pripravi kristjana na smrt, o ločitvi duše od telesa, o stanju ločene duše po smrti, ki naravno teži k Bogu, in o delovanju greha kot mukah, ki dušo v vicah ločujejo od Božje navzočnosti, in o koristi molitve in maše za duše pokojnih v vicah. Asketična proza vsebuje številne navedbe iz svetih očetov in zgodnejših monastičnih piscev z izročili o zasebnih razodetjih in prikazanjih duš pokojnih živim osebam s pomembnimi sporočili. Zadnji del knjige na str. 166–244 vsebuje številne meditativne molitve, posebej namenjene za duše v vicah, Letanie ſa uboge duſhe u vizah; Enu prou andohtliv angelſku zheſheine od Marie Boſhie teh sedem shaloſti ſa duſhe vizah idr. – verjetno starejšega izvora. Tako se denimo Očenaš, katerega prošnje se prepletajo z meditativnimi odlomki, sklicuje na izročilo sv. Mechtildis (str. 186–193). Te molitve, denimo Od ſedem veſelou, so iz drugih virov neznane: Zheſhena Maria, ti moiſtriza apoſtelſka, od toiga veſela te opominam, kterga ſi na duſhi in teleſu obzhutila, kir je tebe angel gabriel poſravu in pozhaſtiv, kir je te od ſina boſhiga, de ti mati boſh, poſhta perneſu, ſkus to veſele proſi Boga ſa naſ greſhnike uboge duſhe vizah, deb odreſhene ble in vezhni veſele doſegle (str. 202). Vezava je nekoliko mlajša od celotnega pisnega bloka. Na prednjem veznem listu zapis je domnevno lastniški vpis: Anton Matheuseta.
Provenienca:
Frančiškanski samostan
Prostorska lokacija:
Slovenija,Ljubljana
fe.si4_field_identifierOther:
3 c 64
rrss_ms_143
Identifikator:
http://hdl.handle.net/20.500.12325/2173
fe.si4_field_si4Type:
Intellectual entity
Datoteke
