Sidih / Zbirke / RRSS / Življenje sv. Katarine Sienske: Molitve in meditacije za posvečeno življenje Življenje sv. Katarine Sienske: Molitve in meditacije za posvečeno življenje
fe.si4_field_titleAlternative:
Shulene in zhudne Dela te S. Serafinske Katharine od Siena : Nekatere Regelze, Katirih ſe ena h Bugi brumna Duſha poflisat jma
Avtor:
Raimundus de Capua OP
Ustvarjeno:
konec 18. ali začetek 19. stoletja
Nosilec:
papir || 202 || 124 || Rokopis sestavljata po dva vezna lista spredaj in zadaj, knjižni blok sestavlja 578 listov, paginiranih je 1011 strani prvega spisa (dejansko 1012, ker se pagina 938 ponovi) in 140 strani drugega. || Ena sama roka, ista kakor v rokopisih s signaturami ms. 3 c 63, ms. 3 c 66, ms. 18 l 42, ms. 13 c 80. || Rokopis krasi dvoje ljubiteljsko narejenih koloriranih ilustracij, ki posnemajo bakroreze v izvorni nemški izdaji (fol. Ir, str. 14). || Trda vezava v črnem usnju s slepim tiskom – vitičje in monogram IHS. Knjižni blok je bil za razliko od ms. 18 l 42, ki ga je napisala ista roka, obrezan in vezan na novo. Vezni listi so že iz industrijskega dekoriranega papirja, kapital prav tako že strojno narejen. Vezava je iz srede 19. stol.
Opis:
Obsežen poznobaročni rokopis redovniškega izvora s konca 18. ali začetka 19. stoletja vsebuje najzgodnejšo ohranjeno slovensko hagiografijo sv. Katarine Sienske in daljši dodatek duhovnih meditativnih besedil. Prevod ali priredba iz nemščine je verjetno nastala v katerem od ženskih redov, morda dominikank, lahko tudi klaris ali uršulink. Pisec oziroma pisateljica je v molitvenih besedilih večino glagolskih idr. slovniških oblik zapisala v ženski obliki, s čimer je nakazan kontekst uporabe rokopisa. Neposrednih dokazov o nastanku ne vsebuje. Ista roka je napravila več drugih rokopisov te dobe. Prvi, kar 1012 strani obsegajoč spis je slovenski baročni prevod ene od izdaj življenjepisa Sv. Katarine Sienske, ki ga je prvotno napisal svetničin spovednik Raimund de Capua OP, nato je izšel v 15. stol. v italijanski in od 16. stol. dalje v številnih nemških izdajah. Po eni od teh (domnevno 1712 na Dunaju) je pripravljen slovenski prevod ali predelava. Slovenski naslov najdemo po uvodnih besedilih šele na str. 44: Shulene in zhudne Dela te S. Serafinske Katharine od Siena. Rokopis opisuje življenje svetnice v 34 poglavjih, od rodu in otroštva do redovnštva in smrti pri 33 letih z opisi njenega posvečenega življenja, posta, duhovnih razodetij, milostnih uslišanj in spreobrnitve drugih oseb na svetničino priprošnjo. Ta 12. Kapitel (I, 741–754) je pismo, v katerem sv. Katarina svojemu spovedniku opisuje prizadevanje za spreobrnitev obsojenca, spremljala ga je ob smrtni kazni z obglavljenjem; ko je pridržala njegovo odsekano glavo, je v videnju uzrla, kako je spreobrnjeni kaznjenec vstopal v Jezusa skozi njegovo prebodeno srčno stran. Ta 21. Kapitel (I, str. 849–870) vsebuje odlomek znamenitih Dialogov sv. Katarine z Jezusom; vključuje daljšo molitev sv. Katarine (str. 860 ss), ki predstavlja baročno poustvaritev vrhunske srednjeveške poetične meditativne proze. Na koncu uvoda je nemški izdajatelj dodal daljšo pesnitev v čast svetnici papeža Pija II, ki je sv. Katarino kanoniziral. Prvotno latinsko pesnitev je nemški izdajatelj prevedel v nemščino, neznani pisec rokopisa pa v slovenščino; prevod pesnitve na štirih straneh in pol (I, str. 39–43) je eden zgodnejših ohranjenih primerov slavilne hagiografske poezije. Drugi spis v rokopisu je krajši, na 140 straneh se vrstijo meditacije in molitve za posvečeno življenje s poudarkom na zaobljubi čistosti. Nekatere Regelze, Katirih ſe ena h Bugi brumna Duſha poflisat jma je le naslov prvega v nizu premišljevalnih besedil, ki nam niso znana iz drugih slovenskih rokopisov ali tiskov in verjetno ne potekajo iz istega vira. Uvodna besedila bi bila lahko namenjena tudi laikom tretjerednikom, toda v nadaljevanju so besedila izrecno usmerjena k posvetitvi deviškega življenja, vključno z zaobljubo, podobno redovni zaobljubi. Verjetno gre za redovniška besedila dominikank, morda klaris ali uršulink. Večina teh asketičnih besedil je oblikovana z literarnimi slogovnimi sredstvi, tako npr. v meditacijo razširjena Litania (II, str. 92–99) in meditativna besedila v tradiciji solilokvija z naslovi kakor En pogovor is Duſho, ſakaj Boga lubi (II, str. 102), En lubesniu Pogovor Kriſtusa is ſojo Neveiſto (II, str. 104), To Lubesen ſbudi ta Duſha (II, str. 106–119) idr. Hvalnica telesa in udov Matere Božje v ritmizirani prozi Posdraulena Molitu do glidou Mater Boſhie (II, str. 109 ss.) je vsekakor še starejšega izvora, vsaj iz 17. stoletja ali od prej. Nekatera besedila se sklicujejo na tradicijo sv. Gertrude in sv. Brigite. Posdrauleine Divize Marie nameiſt enga Roſhenkranza (II, str. 114 ss.) je doslej neznana variacija Marijinih litanij, sestavljajo jih elogiji s slikovitimi prispodobami in metaforami, kakor Zheſhena ſi ti leipa Mauerza Boſhia; dobru deſhezh Cipresou Dervu; fruhtnu mandelnovu Sernu; kraft teh granat Jabouk; narvikſha Kreatura. Vse molitve imajo ženske slovnične oblike, prirejene so bile za redovnice ali pogojno tretjerednice: ſa taistiga katir te obira, Boga proſiti, in nemu dobra ſe ſkaſati, in rada Bogu k Lubeſni vezh terpeti volna biti ... Ne lehkomiſelna biti (II, str. 2–3), Oſtroſhna v hoÿ [t.j. obrzdana v hoji], malu v govorjeniu, oſtreſhliva v vſih ſoih opravilah in Delah ... Sbrihtana v Delu in govorjeniu, nobenmu pohuiſhliva ali ſaderliva, (str. 8) viezhnu Veſele ſadobiti mogla, (II, str. 112), ozheſh mene ubogo greſhenzo deleſhno ſtriti vsih andohti (II, str. 113). Obe besedili vsebujeta kalke in germanizme, vpliv nemščine je viden zlasti v besednem redu. Bohoričica je razmeroma urejena, le dvočrkje ſh služi tako za zapisovanje glasu /š/ kakor /č/. Baročnih okrajšav je zelo malo, npr. Joa͠nes, razmeroma pogosta pa je v rokopisu raba baročnega ÿ: Sÿn, SS. Troÿza, per Tovarſhÿ, v Mÿru, pozhiva mÿrnej, do Kervÿ, pred ozhmÿ. Isti glasovi so drugod v besedilu večinoma zapisani s črko i ali j ali ji, le pri nekaterih besedah, zlasti pri svetih imenih, je pogosta raba ÿ. To in nekatere specifične napake dopuščajo sklepanje, da rokopis ni nastal neposredno ob samem prevajanju, marveč je možno, da je nastal kot prepis ali priredba starejših besedil neznanih slovenskih redovnic. Preden je prišel v frančiškansko knjižnico, je iz prvotnega samostana, verjetno razpuščenega, rokopis prišel v kmečko last. To dokazuje vpis na zadnjem veznem listu, ki je hkrati dokument izposoje, branja in življenja rokopisa v bližnjem kmečkem okolju, pa tudi izkaz njegove zanimivosti in kulturne vrednosti: to imata bukle za 3 tedne pa varita de jih nabota sgubile franza in Mina Shmitik.
Provenienca:
Frančiškanski samostan
Prostorska lokacija:
Slovenija,Ljubljana
fe.si4_field_identifierOther:
3 c 61
rrss_ms_145
Identifikator:
http://hdl.handle.net/20.500.12325/2175
fe.si4_field_si4Type:
Intellectual entity
Datoteke
